V prostost

Sonce na travi, kako je zeleno!
Kako je dober človek v naravi!
Mehak je kot veter, ki v vejah trepeče
in ki pajčolane tišine razgrinja
povsod, vsepovsod.
Njegova stopinja se v vetru izgublja
povsod, vsepovsod.

Kako je preprost človek v naravi,
kot ptica, ki plava pretiho nad nami.
Ste videli ptico, ki je izletela
iz kletke, poglejte, kako opoteka
se, kadar v prostosti se znajde.

Zatorej: v prostost, kabinetni ljudje,
da se zaveste svetlih vetrov,
gibanja lahnega gozdnih vrhov,
dobre sončne svetlobe, svetlobe nad nami.

Živeti, živeti je smisel človeka.

/Kabinetni ljudje, Srečko Kosovel/