Leta 1985 sem dobila ime. Po Bernardki iz Lurda, francoski svetnici, ki jo krasi preprostost in ponižnost. Ni bila kraljica, bila je pastirica, ta Bernardka.
Moja drža je pokončna – kraljevsko ponosna zaradi čudovitih ljudi, ki jih kličem družina in prijatelji. Če pa bi me človek srečal na ulici, bi se vsak strinjal, da bolj spominjam na pastiričko nevemkaterega plemena, kot kakršno koli kraljično.
Imela sem srečo, da sem v živjlenju srečala ljudi, s katerimi delim pot in zaradi katerih lahko rastem in postajam bolj podobna tisti sebi, zaradi katere sem na svetu.