Iskrenosti

Poročni dan je tisti dan v življenju, ki ne uide spominu. Zato naj bo popoln.

Kaj pa je popolno, kdo ve?

“Suho, sončno vreme, ne prevroče, zbudiš se brez novih mozoljev in brez podočnjakov, vsi so dobre volje, vse gre po planu, presenečenja so samo tista talepa (+ ne iztirijo te do joka), vsi vama govorijo, da sta najlepša, dobita veliko daril, ples uspe, plešete do jutra?”

Zgodi se, da gre vse po planu (sicer skoraj nikoli), pa se mi zdi da nekaj manjka.

Iskre in iskrice, ISKREnost, otroška spontanost.

Draga prijateljica mi je pred leti napisala: SPONTANOST – to barva ljudi.

S tem se strinjam. Spontanost po tem, ko je dan prej skrbno načrtovan (roko na srce, dobro je imeti plan) .

Potem pa prepustiti se, dovoliti nepričakovano, dovoliti solzam, da tečejo v potokih, dovoliti obleki, da se malo umaže in strga, dovoliti nerodne besede in korake. Se v srcu smejati. Ker je poročni dan začetek nečesa velikega.

Začetek nečesa iskrenega in čudovito nepopolnega.

Rossalin in Vid, hvala za iskren pristen poročni dan!